V knjižnici v Starem trgu bo danes ob 19. uri literarni večer posvečen notranjski pesnici Marički Žnidaršič ob 30. obletnici smrti. Dogodek poimenovan Ugasla luč bo pester, prežet s poezijo in z glasbo. Nastopila bosta kantavtor Drago Mislej Mef in sopranistka Anemarija Štefančič, ki bo premierno zapela Večerni mir, pesem Maričke Žnidaršič, katero je uglasbil Vitja Avsec. O pesnici bosta spregovorila Milena Ožbolt in Andrej Rijavec. Pesničino poezijo bodo obiskovalcem približale Kristina Komidar ter dijakinje umetniške gimnazije Lara Mlakar, Taja Modic in Zala Žnidaršič. Kot pravi vodja knjižnične enote v Starem trgu Anđelka Pogorilić, je z Maričko Žnidaršič notranjska pokrajina dobila svojega prvega pesniškega oblikovalca. Knjižnica Jožeta Udoviča je uredila pesničino bibliografijo in tudi hrani njeno zapuščino. Od leta 2004 pa ime Maričke Žnidaršič nosi knjižnična enota v njeni rodni Loški dolini. 

Foto: notranjci.si 

Na Vidovskem, v Občini Cerknica, se je zaključil  rekonstrukcija ceste Sveti Vid-Župeno, z njo je Ljubljana bližje prebivalcem Vidovske planote in otavskega konca. Rekonstrukcija je potekala v dveh delih, občina je letos razširila in asfaltirala 1,4 km ceste.

Grad Šteberk so začeli graditi v 12. stoletju in ga skozi stoletja širili ter na koncu obdali še s protiturškim obzidjem. Ko je turška nevarnost minila, so grad opustili, a mogočne razvaline pod Križno goro še vedno vzbujajo občudovanje. Društvo ljubiteljev Križne jame in Tekavča ograda, kmetija, v kateri so bili nekdaj doma grajski tkalci, zadnji večer v oktobru vabita na pohod z baklami do razvalin gradu. Na noč čarovnic, pravijo jamarji, se bodo z udeleženci pohoda ob 18. uri izpred Tekavče ograde, na naslovu Lipsenj 32, z baklami podali do izvira Štebrški obrh in se nato povzpeli do ostankov ruševin gradu Šteberk. Ob soju bakel bodo prisluhnili zgodbi o nastanku Cerkniškega jezera, v kateri pomembno vlogo odigra prav mladi grofič z gradu Šteberk. Pot jih bo nato vodila mimo hriba Drstevenik do bunkerja iz Rupnikove linije, mimo izvira Žerovnščice in mlina ter žage pri ”Mekavcu”, nazaj do kmetije z nastanitvijo Tekavča ograda. Pohodniki se bodo tam pogreli za krušno pečjo ter ob skodelici čaja prisluhnili predavanju Alojza Trohe, dolgoletnega jamskega vodnika, soustanovitelja in prvega predsednika Društva ljubiteljev Križne jame, ki jim bo ob fotografijah predstavil Križno jamo. Društvo prijave sprejema do nedelje.

Foto: Društvo ljubiteljev Križne jame 

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je reševalcu in članu PGD Dolnji Logatec Anžetu Albrehtu v sredo podelila posebno priznanje za prispevek v večji varnosti v cestnem prometu. Anže Albreht je začetnik gibanja Ustvarimo reševalni pas na avtocestah. Akcija je nastala pred tremi leti , ko je s kolegom gasilcem v polni opremi tekel pred gasilskim tovornjakom in mu na avtocesti utiral pot mimo vozil, ki se niso pravilno razvrstila. Pravi, da so se vozniki v teh treh letih naučili, kaj je to reševalni pas na avtocesti, pravilno ravnanje oziroma razvrščanje pa pogreša v zastojih, ki nastanejo zaradi cestni del. “Priznanje je potrdilo, da delamo dobro in da smo dober sogovornik tudi agencijam,” je med drugim povedal. 

Foto: fb profil Ustvarimo Reševalni PAS na avtocestah 

Združenje slovenskih poklicnih gasilcev bo jutri v Sežani podelilo odlikovanja sodelujočim gasilcem, policistom in reševalcem pri najbolj množični prometni nesreči v zgodovini Slovenije. Hkrati bodo predstavili tudi reševanja in analizo nesreče, pri kateri je pomagalo 118 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Spomnimo, da je posredovanje gasilcev potekalo v izjemno zahtevnih razmerah. Prometna nesreča na avtocesti med Senožečami in Razdrtim se je 30. januarja zgodila okoli 14. ure, intervencija pa je bila zaključena šele nekaj čez polnoč. V nesreči je bilo udeleženih 48 osebnih in 7 tovornih vozil ter 1 avtobus. Skupna dolžina prometne nesreče je bila kar 266 metrov. Na delu je bilo 21 gasilskih vozil, 17 reševalnih vozil in dve vozili z zdravnikom, 12 policijski vozil in 25 policistov. Medalje za požrtvovalno dejanje Združenja slovenskih poklicnih gasilcev bodo prejeli:  Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, Prostovoljna gasilska društva Divača, Hruševje, Postojna, Povir, Razdrto, Senožeče, Sežana, Studenec, Studeno, Šmihel-Landol in Veliko Ubeljsko. Medalje za požrtvovalno dejanje bodo prejeli tudi reševalci nujne medicinske pomoči iz zdravstvenih domov:  Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Reševalna služba slovenske Istre in zasebna reševalna postaja Meditrans. Zlato plaketo bo Združenje slovenskih poklicnih gasilcev podelilo Postaji prometne policije Koper, Regijskemu centru za obveščanje Postojna in Občinskemu štabu civilne zaščite Občine Postojna.

Foto: PGD Studenec