Pustni ples v Postojni ima več kot 100-letno tradicijo, ki se je žal vmes za dobri dve desetletji prekinilo. Ponovno jo obuja Mladinska sekcija Turističnega društva Postojna. V torej se bodo maškare naplesale ob igranju skupine Venera. Poslušaj.

Notranjski regijski park je že večkrat pripravil raziskovalne počitnice za osnovnošolce, na katerih šolarji od  1. do 9. razreda z mentorji spoznavajo naravne,  kulturne in zgodovinske danosti okolja, v katerem živijo.  Med zimskimi počitnicami park osnovnošolce v svojo družbo vabi štiri dni. Počitnice bodo  od 16. do 19. februarja preživljali s strokovnima sodelavcema parka Markom Cvetkom in mag. Dejvidom Tratnikom.  Tratnik nam je povedal, da opažajo, da veliko šolarjev prosti čas preživi pred zasloni, in so, ko pridejo na park, nad okolico svojega doma tako presenečeni, da se počitnic redno udeležujejo. Poslušaj.

Po sobotnem verižnem trčenju na primorski avtocesti se še kar nizajo vprašanja in komentarji, dopolnjujejo ugotovitve in delajo različne analize. Tudi v Zdravstvenem domu Postojna, kjer lahko po dobrem letu od prejšnje množične nesreče ponovno ugotovijo, da so odlično pripravljeni, čeprav bi lahko ob boljši opremljenosti delo opravili še bolje Pogovarjali smo se z direktorico Irena Vatovec Progar in dipl. zdravstvenikom Gregor Vidrih, ki je vodil reševalni del intervencije. Poslušaj.

Novinar in vojni reporter Erik Valenčič se je vrnil iz Turčije in Iraka, kjer je snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani, že decembra pa je izdal roman Sence ne gorijo. Danes se bo ustavil v domači Ilirski Bistrici in v knjižnici Makse Samsa ob 18. uri predstavil tako knjigo kot svojo zadnjo pot na vojna območja.  Tako v Turčiji kot Iraku in Siriji, kamor novinarju tokrat ni uspelo priti, živijo asirski kristjani, eno najstarejših ljudstev na svetu, ki je Jezusov nauk sprejelo že leta 31, torej za časa Jezusovega življenja. Pogovarjali smo se o njihovem položaju, slepomišenju in igricah  Zahoda, pa tudi o romanu  Sence ne gorijo. Med izpostavljenimi temami romana sta naraščanje socialne in ekonomske neenakosti po vsem svetu. Njen rezultat so ekstremizmi.

Škoromati veljajo za najstarejše pustne maske  na Slovenskem, prvič so bili omenjeni že leta 1340, ohranili so se na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju. Na pustno soboto ali nedeljo škoromati pobirajo darove po hišah, na pepelnično sredo pa pusta pokopljejo ali zažgejo. Pustna skupina iz Podgrada Podgrajski škormati bo  ob letošnjem pustu med drugim gostovala na Sardiniji. Dopisnici Anji Hofman jo je predstavil predsednik društva Mitja Ivančič.