Današnja Ilirska Bistrica je sestavljena iz dveh naselij: Bistrice in Trnovega.  Zahodni del mesta – Trnovo – je bilo prvič omenjeno pred 750 leti. Obletnico bo obeležilo Primorsko numizmatično društvo s filatelistično sekcijo Ilirska Bistrica. V okviru drugega dne bistriške numizmatike in zbiralstva v četrtek ob 19. uri vabijo v Dom na Vidmu. Pripravili bodo 11. društveno razstavo na temo Trnovega in predstavili novo bistriško valuto – bistriški belič. V obtok bodo  dali žetone za petdeset fičnikov, ki bodo krožili v Ilirski Bistrici, vredni pa so 20 evrov. Na beliču bo podoba trnovskega hriba s cerkvijo svetega Petra. Na razstavi pa bodo pokazali pečatnik Trnovega in nekaj razglednic. Prireditev bo sooblikovalo tudi društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, v kulturnem programu pa bo nastopil Moški pevski zbor Dragotin Kette.

 V Orehku pri Postojni so ob 250-letnici rojstva rojaka Pavla Knobla, zamolčanega prvega posvetnega pesnika na Slovenskem, oktobra odprli stalno razstavo, predstavili ponatis pesniške zbirke in pripravili prireditev. Ustvarjalci projekta pa še naprej osvetljujejo njegov lik, življenje in delo. Od danes bo razstava o Pavlu Knoblu na ogled tudi v Notranjskem muzeju Postojna. Zvečer ob 18. uri pa bodo življenje in delo Pavla Knobla še predstavili. Vodja projekta Dragana Čolič, Andrej Smerdu, dr. Vojko Gorjanc in dr. Tanja Žigon bodo ob 18. uri odgovarjali na vprašanja Kakšne pesmi je pisal Knobl? Komu vse se je zameril? Zakaj se o njem ne učimo o šoli? Zakaj ga je življenje vodilo od Postojne do Kranja, prek Loža v Tomaj? www.radio94.si. Poslušaj.

V drugem krogu prodaje gostinskega kompleksa in zemljišč na nekdanjem smučišču Kalič je nezavezujoče ponudbe oddalo šest ponudnikov.  Stečajni upravitelj družbe Lepi kraji, ki je bila zadnja lastnica propadajočih nepremičnin, Janko Maček, pa prodaje ne bo sklenil, saj je ima zadnjo  besedo največja ločitvena upnica, Factor banka, ki pa je rekla – ne. Več v prispevku.

Delavci Notranjskega regijskega parka so zaključili   sanacijo Rakovega Škocjana, prvega krajinskega parka v Sloveniji, razglašenega že leta 1949. Sanacija je bila nujno potrebna zaradi številnih naravnih ujm – žledoloma, poplav in napada podlubnikov. Delo v Rakovem Škocjanu poteka že tri leta. Delavci so bili osredotočeni na odpravljanje posledic naravnih ujm. Čistili so robove travnikov, ki so bili že zaraščeni, in pospravljali podrto drevje. Razgiban, strm in težko dostopen teren, ki je sicer eden glavnih razlogov za priljubljenost doline, je delo precej oteževal. Z vedutnimi sečnjami v bližini Velikega in Malega naravnega mostu so poskrbeli za lepe poglede na dolino. Očistili so gozdni rob pod Velikim naravnim mostom vse do izvirov Kotla ter dokončno uredili 5,5 km naravoslovne učne poti, ki je od letošnjega leta opremljena z novimi dvojezičnimi informativnimi tablami. Pot in okolico cerkve svetega Kancijana pa so posuli s skoraj tisoč kubičnimi metri sekancev.  Rezultate so si sredi meseca ogledali tudi predstavniki sofinancerjev – Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter Zavoda RS za varstvo narave. Z opravljenim delom so bili zadovoljni, v parku pa napovedujejo, da se skrb za naravno dediščino v Rakovem Škocjanu ne bo končala. Pot bo še naprej potrebno vzdrževati, v prihodnjih letih nameravajo urediti še dostop do zdravilnega izvira Prunkovec.

Društvo računovodij in finančnikov Postojna organizira bo v petek pripravilo posvet o davčnih blagajnah in ostalih aktualnih temah. Posvetili se bodo tudi čisto praktičnim primerov. Poslušaj.