Čevljarstvo je ena tistih obrti, ki počasi izginjajo. Čevlji so danes dostopni skoraj na vsakem koraku, izdelava pa dandanes večinoma sloni na množični proizvodnji.  A nekoč je bilo drugače – čevlji so nastajali počasi, natančno in predvsem z rokami. V Kozariščah v Loški dolini je stara čevljarska delavnica, v kateri je nekoč delal Anton Baraga. Obrtniško šolo je obiskoval na Rakeku v 50. letih prejšnjega stoletja, pri delu pa mu je pozneje pomagal tudi sin Robert, ki je danes orodjar v Kovinoplastiki Lož. Ta se danes rad vrača v očetovo delavnico, kjer ni ostalo le veliko uporabnega znanja, ampak tudi spomini in zgodbe ljudi, ki so prihajali po čevlje ali popravila.

Robert Baraga je eden redkih, ki zna čevlje še vedno izdelati tudi ročno. Čez zimo sta z očetom izdelala okoli dvajset parov čevljev, še precej več pa jih popravila. O tem, kako je bilo nekoč, kaj vse je potrebno za dober čevelj in zakaj ima ročno delo kljub množični proizvodnji še vedno svojo vrednost, se bomo pogovarjali v današnjem nedeljskem klepetu. Več v prispevku.