Drago Mislej Mef pravi, da je Postojnčan in Izolan. Pomembno oblikuje kulturno življenje v mestu, ki mu daje širino. »Če ob morju ne čutiš neskončnosti, te širine, potem ne vem, kako lahko čutiš kar koli drugega,« pravi. Postojna pa mu je dala mladost, ki je ne bo pozabil. Še celo kitaro je začel igrati pri postojnskih tabornikih, iz gledališke igre v gimnaziji pa je odnesel vzdevek. »Postojna mi je blizu, ljudje me poznajo, tukaj sem preživljal lepo otroštvo in mladost. Ni mi žal niti za en dan tega življenja.«

Novinar, glasbenik in izjemen pisec besedil v svojih pesmih pripoveduje zgodbe, kar mi je bližje, kot da bi pisal neposredno o čustvih in občutkih. Kot pravi, je njegova najboljša motivacija pomanjkanje časa, najboljši pokazatelj, če je pesem dobra, pa odziv občinstva nanjo. Klikni in poslušaj.