Slepi in slabovidni se običajno soočajo z dvojno težavo – prva je gibanje v okolju in dojemanje sporočil iz zunanje okolice, druga pa, da se morajo zanesti na stalno pomoč nekoga drugega in s tem na določene prilagoditve. Tako si olajšajo življenje, ki je lahko vsaj delno primerljivo z življenjem drugih ljudi. Postojnčanka Tereza Ziherl je v mladosti oslepela zaradi prometne nesreče, a s trdno voljo in pozitivnim odnosom premaguje skoraj vse ovire. Že nekaj let ji pomaga tudi pes vodnik, pravzaprav psička, ki ni samo zelo koristna štirinožna prijateljica, ampak polnovredna družinska članica.

Tereza poudarja, da je zelo pomembna odsotnost motilnih dejavnikov med delom psa oz. njene psičke. Ljudje se namreč velikokrat sklanjajo in božajo psičko, ki mora biti ves čas osredotočena na okolico okrog sebe in jo v celoti zaznavati, da slepo lastnico opozori na morebitno talno ali višinsko oviro. Tudi Tereza mora biti zbrana  pri gibanju in premagovanju poti, pri čemer je ključna dobra orientacija.  Terezina psička labradorka je stara 9 let in se redno sprosti s tekom in sprehodi. Več v prispevku.