Arhivsko društvo Slovenije  je letos Aškerčevo priznanje podelilo Andreju Naredu za vodenje projekta slovenskih arhivov Arhivi – zakladnice spomina. Dr. Andrej Nared je od leta od leta 1998  zaposlen v Arhivu RS, kjer je bil skrbnik za arhivske fonde najstarejših (samo)upravnih organov in nekatere tematske zbirke, v zadnjih letih je namestnik direktorja. Poleg znanstvene monografije Dežela – knez – stanovi je med drugim objavil okrog 20 znanstvenih razprav. “Arhivi so zakladnice človeškega oziroma narodovega spomina,” pravi.” Deset slovenskih arhivov hrani več kot 70 km gradiva. “Nemogoče je, da bi poznali vse in prav v tem, da imamo vedno rezerve v našem poznavanju preteklosti, je čar našega dela.” Najstarejši dokument, ki ga hranijo, namreč sega v deveto stoletje. Zgodovinarja Andreja Nareda sicer najbolj zanima srednji vek, priznava pa, da se mu posveča manj, kot bi si želel, saj delovno mesto namestnika direktorja od njega terja tudi druge naloge. Listinam iz samostana Bistra, se še ni posebej posvečal, čeprav je v njih tudi ena prvih ali pa najstarejših omemb Dobca, njegovega domačega kraja. 

Andrej Nared   Foto: Borut Jurca