29-letna Zala Tomašič je najmlajša slovenska evroposlanka, prihaja iz vrst Slovenske demokratske stranke in je članica Evropske ljudske stranke. V Evropskem parlamentu je članica Odbora za kulturo in izobraževanje in Delegacije za odnose z Japonsko.
Z njo smo se pogovarjali o temah, ki bodo prevladovale v njenem petletnem mandatu, vsekakor bodo med glavnimi temami kmetijstvo, podnebne spremembe, migracijska politika in vpliv na Schengensko območje.
Fotografija: Evropski parlament
Evropski poslanec Milan Zver pravi, da živimo v turbulentnih časih, ki ne vplivajo le na naš vsakdan, pač pa tudi na delo Evropskega parlamenta. Kot pravi veliko energije in denarja evropskim državam jemlje vojna med Rusijo in Ukrajino. Ta denar bi članice lahko usmerile v razvoj.
Lahko pričakujemo reformo na področju avtomobilske industrije, meni Milan Zver in dodaja, da so nezadovoljni tudi kmetje. Evropsko hrano sicer ocenjuje za najbolj zdravo na svetu. Dotaknili smo se tudi šolstva v Sloveniji. Poslušaj.
Evropski poslanec Matjaž Nemec je v Evropskem parlamentu član več odborov in delegacij, tudi zelo pomembnega odbora za proračun, kar vidi kot odgovornost celotne generacije: ” Ne da le ohranimo, ampak tudi da okrepimo evropsko idejo geografsko, vsebinsko in vrednostno.”
Med pomembnimi vrednotami v povezavi ostaja solidarnost, zato se mu zdi pomembno, da bomo dobili komisarja, ki se bo ukvarjal z nepremičninami. “Vemo, da so v veliko državah članicah nepremičnine za navadne državljane nedosegljive.” Kaj meni o zapletih pri imenovanju komisarja? Poslušaj.
Evropske volitve 2024 se približujejo in bodo od 6. do 9. junija. Prihodnost Evropske unije je odvisna tudi od volje nas volilcev, saj bomo volivci iz 27 držav izbirali 705 poslancev v Evropskem parlamentu.
Informiranje: Volivci se morajo izobraževati o kandidatih, strankah in njihovih programih. To lahko vključuje spremljanje razprav, branje novic in raziskovanje spletnih virov.
Sodelovanje v kampanjah: Mladi in drugi volivci lahko sodelujejo v volilnih kampanjah, organizirajo dogodke in spodbujajo druge, da se udeležijo volitev.
Aktivna vloga: Udeležba na lokalnih dogodkih in razpravah lahko pomaga povečati zavedanje o pomembnosti volitev.
Evropske volitve 2024 predstavljajo priložnost za oblikovanje prihodnosti EU. S poudarkom na ključnih izzivih, kot so podnebne spremembe, gospodarska stabilnost in migracije, bodo volivci imeli priložnost izraziti svoje želje in potrebe. Z aktivnim vključevanjem, še posebej mladih, lahko EU postane bolj odzivna in vključujoča.
Evropske volitve so ključnega pomena za oblikovanje politike in prihodnosti Evropske unije. Vendar pa je udeležba mladih volivcev pogosto nižja v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami.
V Sloveniji je bila udeležba mladih na volitvah dolgo časa zaskrbljujoče nizka, kar potrjujejo tudi najnovejše analize in napovedi za prihajajoče volitve. Ta trend postavlja pomembna vprašanja o angažiranju mladih v politične procese in njihovem vplivu na demokracijo.
Analize kažejo, da so mladi, zlasti tisti, stari med 18 in 24 let, pogosto na repu po napovedih volilne udeležbe. Po podatkih preteklih volitev se je udeležba te skupine gibala med 20 % in 30 %, kar je znatno manj kot pri starejših volivcih. Ta trend se ponavlja ne le v Sloveniji, temveč tudi v mnogih drugih evropskih državah.
Pomanjkanje zaupanja: Mnogi mladi ne zaupajo političnim institucijam in menijo, da politika ne rešuje njihovih težav. Ta skeptičnost vodi do občutka, da njihov glas nima pravega vpliva.
Nezadostna informiranost: Mladim pogosto primanjkuje informacij o tem, kdo so kandidati, kakšni so njihovi programi in kako lahko njihov glas vpliva na odločitve, ki jih zadevajo.
Občutek izključenosti: Mladi se lahko počutijo izključene iz političnih procesov, kar zmanjšuje njihovo motivacijo za sodelovanje. Pomanjkanje mladih obrazov v politiki dodatno utrjuje ta občutek.
i.
