Sredi minulega poletja so poslanci Evropskega parlamenta z večino podprli predlog uredbe o obnovi narave (t. i. zakon o obnovi narave). Z njim je  Evropska komisija predlagala zavezujoče cilje za vzpostavitev ekosistemskih funkcij na 20 % površine EU, potrebnih obnove do leta 2030, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu. Parlamentarci so predlog sprejeli s tesno večino. Med tistimi, ki so glasovali proti, je bil tudi poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (SLS/EPP).

Poudaril je, da je Evropa pestra in zato ima vsaka država svoje posebnosti. V Sloveniji  imamo 60 % gozdov in kar  39 % obočij Natura 2000. Po njegovih besedah uredba ne upošteva teh specifik in je  zelo problematična. Posledično bi lahko v Sloveniji izgubili kar 10 % kmetijskih površin, ker imamo zelo malo kmetijske zemlje.  Poslušaj. 

Evropski poslanci so ta teden na plenarnem zasedanju sprejeli predlog akta o svobodi medijev.  Poslanci želijo prepovedati vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijev in preprečiti zunanje pritiske na novinarje, kot je siljenje v razkritje virov.

Vsi mediji bi glede na predlog zakonodaje morali objaviti informacije o svoji lastniški strukturi ter poročati o sredstvih, ki jih dobijo od držav, tudi od nečlanic unije.Akt o svobodi medijev naj bi velikim spletnim platformam preprečil vmešavanje v medijske vsebine.  Poslanec Matjaž Nemec razmišlja … Poslušaj. 

Evropski parlament je v torek na plenarnem zasedanju z veliko večino sprejel izhodišče za pogajanja o aktu o svobodi medijev. Ta med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi.

Velikim spletnim platformam pa preprečuje poseganje v medije. Komentirala ga je poslanka Romana Tomc  in spregovorila še o nekaterih drugih pomembnih odločitvah, ki so ta teden pred evropskimi poslanci. 

Da znamo v Sloveniji v kriznih situacijah stopiti skupaj in se izkazati, razmišlja evropska poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak (NSi,CD). Kot pravi, ne moremo vsi prispevati na enak način in z enako mero pomoči. Nekdo je fizično močnejši, drugi manj, nekdo lahko prispeva več denarja, drugi ga spet nima toliko.

Pomembno je, da vsak prispeva, kolikor lahko.  Poslanka poudarja, da so v družbi vrednote izredno pomembne. Pri njihovem oblikovanju so pomembni družina, izobraževanje in lastno iskanje, kaj človeka osrečuje in izpolnjuje. Opaža, da socialni mediji, ki so zasvojili veliko število ljudi, velikokrat predstavljajo tudi napačne vrednote. Veliko je dejanj, ki kažejo na to, da je v naši družbi nekaj narobe. Ne tako dogo nazaj je poslanka gostila mamo z Irske, katere hči je naredila samomor, ker so jo ustrahovali in smešili  preko spleta. Poslušaj. 

Aplikacija Poplave 2023, ki je bila aktivirana 8. avgusta, se z 10. oktobrom zapira. V tem času se je v aplikacijo prijavilo 35.000 državljanov, ki so ponudili pomoč oškodovanim v poplavah, bodisi v obliki prostovoljnega dela, storitveni pomoči, pomoči pri nastanitvi in materialno tehnični pomoči, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

Sedaj prihajajo na vrsto drugačna in predvsem dražja – obnovitvena in gradbena dela ter ukrepanje na področju varovanja okolja. evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (GS/RE) pa poudarja, da bo morala biti EU na področju ukrepanja po naravnih nesrečah še učinkovitejša in si med seboj pomagati – izmenjevati si bo treba ljudi, izkušnje in znanje. Kaj še? Poslušaj.