Slovenska vojska je prejšnji teden na osrednjem vadišču na Počku predstavila ukrepe za varovanje okolja, ki jih izvajajo. Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je povzel, da monitoring podzemnih voda ministrstvo izvaja že vrsto let in ga tudi nadgrajuje, v tem času pa je pokazal, da vojaška dejavnost nima kvarnih vplivov na pitno vodo in da je ta ustrezna. Napovedal pa je, da bodo monitoring na pobudo okoliških županov še geografsko razširili in vanj vključili različne državne ustanove.
Slovenska vojska v splošnem sodeluje še z Zavodom za varovanje narave, ki ji podaja okoljske usmeritve in izvaja stalen nadzor. Podpolkovnica Nina Raduha je navedla, da pripadnike redno usposabljajo na področju varovanja okolja, med drugim tako pod vozila redno nameščajo lovilce olj, prav tako pa je prepovedano pretakanje goriv na vadiščih.
Raziskovalka fakultete za varstvo okolja Samar Al Sayegh Petkovšek je dejala, da v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje Krasa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in mariborsko fakulteto za varnostne vede vodijo raziskavo o vplivu vojaške dejavnosti na okolje. Na območju Počka so ugotovili tveganje razlitja nevarnih snovi in požarov. Pri lokalnemu prebivalstvu pa želijo prepoznati dejavnosti vojske, ki prebivalce najbolj motijo.
Postojnski župan Igor Marentič meni, da se je sodelovanje med ministrstvom in lokalno skupnostjo v zadnjem obdobju okrepilo. Postojna v primeru vadišča nosi kolateralno škodo za potrebe Slovenske vojske, pri čemer se Marentič zaveda da drugi kraji, kot denimo Šoštanj s termoelektrarno in Krško z jedrsko elektrarno, nosijo drugačno kolateralno škodo, s čimer pa zadovoljujejo potrebe vseh prebivalcev Slovenije. Izrazil je zaupanje v neodvisnost in strokovnost institucij, ki opravljajo raziskave na osrednjem vadišču.
Obrambno ministrstvo in vojska posebno skrb posvečata tudi čiščenju zaradi streljanj onesnažene zemljine, ki nastaja na streliščih. V ciljnem raziskovalnem programu obrambnega ministrstva in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost je tako družba Envit razvila postopek remediacije zemljin, s katerim iz njih odstranijo kovine, kot so svinec, baker in ostalo. S postopkom odstranijo tudi drobne delce manjše od dveh milimetrov, na katere ob stiku s trdo podlago razpade strelivo. Prav ti delci so problematični, saj so za razliko od večjih biološko dostopni in predstavljajo tveganje za onesnaženje, je pojasnila vodja projektov pri Envitu Anela Kaurin.