Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec sta minulo sredo v Bistri podpisali pogodbo o obnovi Oranžerije, ki je del kompleksa nekdanjega samostana, v katerem danes domuje muzej. Projekt je vreden dobra dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo evropska kohezijska sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,89 milijona evrov, 122.000 evrov pa iz proračuna ministrstva. Prenova bo predvidoma končana do začetka leta 2027.

Objekt bo ob gradbenih delih dobil tudi novo vsebino, to bo stalna razstava, ki bo obiskovalce ozaveščala o pomenu biotske raznovrstnosti. Obiskovalcem bodo na voljo informacijska točka, razstavni in večnamenski prostori, kabinet čudes ter pisarna za strokovno delo na področju Nature 2000, so sporočili z ministrstva za kulturo. Projekt bo povezal ohranjanje kulturne dediščine z varstvom narave in zelenim turizmom.

Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951, zgodovina kompleksa pa sega v 13. stoletje. Kartuzijanski samostan Bistra je bil tretja kartuzija po vrsti na slovenskih tleh. Menihi so jo zapustili ob razpustitvi samostana leta 1782. V prvi polovici 19. stoletja jo je v graščino spremenil tovarnar Franc Galle. Kompleks in posest sta bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana,

Spomin na kartuzijo je na Notranjskem še živ. Samostanski posesti so namreč v 14. stoletju priključili tudi župnijo Cerknica. Po nekdanjih lastnikih, menihih iz Bistre, se tako imenuje planota Menišija s središčem v Begunjah. Še se ve, da je bila lasti menihov Gabrovška kapelica pri Dobcu, od 17. stoletja do razpustitve samostana pa tudi gradič Loško pri Cerknici. Pot, ki vodi iz kraja do razvalin gradu, se imenuje Prelatova pot. Samostan je imel tudi ribolovne pravice na Cerkniškem jezeru.

Foto: Tine Eržen/STA