Bloška planota predstavlja edinstven preplet naravne in kulturne dediščine. Zanimiva je tudi za zgodovinarje in etnologe. Slednji so se največkrat pomudili pri smučanju, ki za prebivalce Blok, Trojiškega in Vidovskega konca, v bližnji cerkniški občini, ni bil šport, ampak nuja v nekdaj dolgih in ostrih zimah. Seveda ne gre brez Martina Krpana, arheologe zanimajo železnodobne najdbe, vsi pa si lahko ogledamo ostanke rimskega zapornega zidu, ki še danes razmejuje dve pokrajini – Notranjsko in Dolenjsko.

Po planoti so posejane vasice, nekatere cerkve skrivajo tudi presenetljive zaklade. Denimo cerkev svetega Urha z zvonovoma  iz 14. stoletja, ki spadata med najstarejše na Slovenskem. Na Bloke so ju pripeljali prav iz Benetk. Predvsem pa je Bloška planota raj za ljubitelje narave, pohodnike in kolesarje, pa tudi za najbolj izbirčne botanike. Potok Bloščica ima na ravnem terenu majhen padec, okoli številnih okljukov so se oblikovala manjša močvirja in barja z redkimi ali ogroženimi rastlinskimi vrstami, kot so: dolgolistna rosika okroglolistna rosika, pisana preslica, bolšji šaš, poletna škrbica, mešinka, močvirski grint in transilvanska prstasta kukavica. Kot je povedal župan Jože Doles, je največja koncentracija obiskovalcev še vedno okoli Bloškega jezera, a povečuje se tudi število nočitev in sobodajalcev.