Drugega februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan se ljudje, organizacije in države po vsem svetu povežemo v skupnih aktivnostih ozaveščanja o ključni vlogi mokrišč za ohranjanje življenja na Zemlji.

Mokrišča, zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij, namreč izginjajo izjemno hitro, s tem pa tudi prostor kulturnega spomina in znanja, ki ga prenašajo. V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno 5 odstotkov ozemlja: gre za močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotne travnike, kale, mlake, soline in obalna območja. Med njimi so tri območja uvrščena na seznam Ramsarske konvencije: to so Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. 19. januarja je minilo 20 let od sprejema Cerkniškega jezera v to pomembno družino. 

V Sloveniji potekajo številni projekti za ohranjanje in obnovo mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti. Na Cerkniškem jezeru je to LIFE TRŠCA, s katerim želi Notranjski regijski park izboljšati stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera, vključen pa je tudi v projekt LIFE OrnamentalIAS, ki je usmerjen v preprečevanje vplivov invazivnih okrasnih rastlin.

Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa so v zadnjih letih v regiji že zaključili projekta Kras.Re.Vita, ki je bil namenjen izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, torej na območju Notranjskega trikotnika, in Pivka.Kras.Presiha. Slednji je izboljšal stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.  Na Logaško pa je segel projekt MARJA, namenjen izboljšanju stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij.