V štirih slovenskih občinah, Brezovici, Črnomlju, Loškem Potoku in Sodražici so junija in julija postavili medvedovarne smetnjake, s katerimi želijo zmanjšati dostop medvedov do odpadkov in s tem tveganje za konflikte med ljudmi in rjavim medvedom. Na ministrstvu za okolje in prostor po uspešni vzorčni uvedbi napovedujejo širitev ukrepa ter proučitev ureditve na zakonodajni ravni. V projektu so občin in ministrstva, sicer sodelovali tudi Zavod za gozdove Slovenije in komunalna podjetja.

Ministrstvo je v skladu s pogodbo z Zavodom za gozdove Slovenije zagotovilo 100.000 evrov namenskih investicijskih sredstev, občine pa so uredile potrebno infrastrukturo za njihovo namestitev. A to je le eden od ukrepov, na zavodu so prepričani, da je treba razvijati tudi rešitve za območja z drugačnimi sistemi zbiranja odpadkov.

Na območju Rakitne, ki sicer sodi pod občino Brezovica, so v okviru projekta namestili 47 novih medvedovarnih zabojnikov, skupaj jih imajo zdaj 74. Občina je za ureditev zemljišč, podstavkov in dostopnih poti namenila približno 25.000 evrov. Župana Črnomlja in Sodražice ocenjujeta, da so prve izkušnje z medvedovarnimi smetnjaki pozitivne. V Črnomlju že načrtujejo širitev projekta, v Sodražici pa menijo, da so preventivni ukrepi pomembni, vendar je za dolgoročno sobivanje ljudi in medvedov nujno tudi ustrezno upravljanje populacije.

Ministrstvo je leta 2025 za škodo, ki jo povzročajo velike zveri, izplačalo približno 200.000 evrov odškodnin, letos pa do zdaj okoli 100.000 evrov, največ za škodo na čebelarski infrastrukturi. Na Zavodu za gozdove ocenjujejo, da je letos na območju Slovenije med 1100 in 1200 medvedov. Po veljavnem programu upravljanja populacije rjavega medveda je ugodno stanje populacije med 620 in 800 osebki. Zavod bo septembra začel pripravljati novo strokovno mnenje, ki bo podlaga za odločbo o odvzemu medvedov v letu 2027.

(STA)