Kulturni dom Cerknica je bil včeraj premajhen za vse, ki so se želeli zahvaliti Milivoju Matkoviću in mu zaželeti vse dobro na novi življenjski poti. Po 37 letih ravnateljevanja odhaja v pokoj  in Glasbeno šolo Frana Gerbiča Cerknica zapušča kot eno najbolj prepoznavnih v slovenskem, kot smo slišali, pa tudi v mednarodnem merilu. Občina Cerknica ga je letos nagradila z najvišjim občinskim priznanjem, 12. junijem, Zveza slovenskih glasbenih šol pa mu je podelila nagrado Frana Gerbiča za življenjsko delo. Nagrada, ki je dana le malokomu in za katero je delal 40 let, pa je bil včerajšnji večer. Učitelji glasbene šole so ga poimenovali Militvoj glas naj trobente zveni, pripravljali so ga celo šolsko leto. Kot je dejal profesor Ivan Marinović iz organizacijskega odbora, zaposleni poznajo še eno Matkovićevo plat, ki ni zapisana v nobeni obrazložitvi priznanj. Vedel je, kaj pomeni,  priti v šolo z nasmehom, znal je uravnovesiti strokovnost in človeško toplino. 

Na odru kulturnega doma so se včeraj zvrstili zaposleni na cerkniški glasbeni šoli, njihovi nekdanji sodelavci, sedanji in nekdanji učenci ter glasbeni gostje, med njimi tudi sestavi, v katerih je slavljenec igral. Slišali smo sestav trobent, otroški zborček glasbene šole, Vokalno skupino Šjorce, Notranjske rogiste, učiteljska bend in zbor, jazz bend z ravnateljevim sinom, glasbenikom, Igorjem Matkovićem, in Alpski kvintet. Z njim je  nastopil tudi Oto Pester, ki je na lavreatovo posebno željo zapel tudi popevko Vjeruj u ljubav in jo zaključil z Verjemi v ljubezen ter tako z besedo in glasbo povezal oba ravnateljeva domova. Redko se zgodi, da Milivoj Matkovič, ne pove veliko. Včeraj se je z zbranimi raje osebno pogovoril, na odru pa se je vsem le zahvalil in v štirih besedah strnil včerajšnji dogodek in svojo življenjsko pot: “Glasba je povedala vse.” Klikni in poslušaj v celoti.