Ena najbolj občutljivih gospodarskih panog je turizem. Nekateri ponudniki se že približujejo letu 2019,  ki s 15,7 milijona prenočitev in z več kot šestimi milijoni prihodkov velja za rekordno leto slovenskega turizma. Pogovarjali smo se  z vodjo RDO Postojnska jama – Zeleni kras, Dejanom Iskro o tem, koliko in na kakšen način je EU pripomogla k okrevanju turizma v regiji. Pri tem je pomembno tudi, da državljani nismo pasivni, ne pri pridobivanju EU sredstev in ne pri odhodu na volišča.

V Evropskem parlamentu so nedavno predstavili letno poročilo o napredku držav, ki se želijo pridružiti evropski povezavi. To si že dalj časa prizadevajo države Zahodnega Balkana, a zdi se, da jasnih premikov na tem področju ni. O odločitvah Evropske komisije smo se pogovarjali z evropskim poslancem Matjažem Nemcem.
Govor je bil tudi o spopadu med Izraelom in Hamasom. Izraelska vojska se je prebila v osrčje mesta Gaza, v njen severni del. Že kar nekaj časa je jasno, da je tam prišlo do humanitarne katastrofe. Pojavlja se vprašanje, kako bo po tam po koncu vojaških operacij. Kakšno je stališče Evropske komisije?

Sredi minulega poletja so poslanci Evropskega parlamenta z večino podprli predlog uredbe o obnovi narave (t. i. zakon o obnovi narave). Z njim je  Evropska komisija predlagala zavezujoče cilje za vzpostavitev ekosistemskih funkcij na 20 % površine EU, potrebnih obnove do leta 2030, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu. Parlamentarci so predlog sprejeli s tesno večino. Med tistimi, ki so glasovali proti, je bil tudi poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (SLS/EPP).

Poudaril je, da je Evropa pestra in zato ima vsaka država svoje posebnosti. V Sloveniji  imamo 60 % gozdov in kar  39 % obočij Natura 2000. Po njegovih besedah uredba ne upošteva teh specifik in je  zelo problematična. Posledično bi lahko v Sloveniji izgubili kar 10 % kmetijskih površin, ker imamo zelo malo kmetijske zemlje.  Poslušaj. 

Evropski poslanci so ta teden na plenarnem zasedanju sprejeli predlog akta o svobodi medijev.  Poslanci želijo prepovedati vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijev in preprečiti zunanje pritiske na novinarje, kot je siljenje v razkritje virov.

Vsi mediji bi glede na predlog zakonodaje morali objaviti informacije o svoji lastniški strukturi ter poročati o sredstvih, ki jih dobijo od držav, tudi od nečlanic unije.Akt o svobodi medijev naj bi velikim spletnim platformam preprečil vmešavanje v medijske vsebine.  Poslanec Matjaž Nemec razmišlja … Poslušaj. 

Evropski parlament je v torek na plenarnem zasedanju z veliko večino sprejel izhodišče za pogajanja o aktu o svobodi medijev. Ta med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi.

Velikim spletnim platformam pa preprečuje poseganje v medije. Komentirala ga je poslanka Romana Tomc  in spregovorila še o nekaterih drugih pomembnih odločitvah, ki so ta teden pred evropskimi poslanci.