Evropski poslanec Lojze Peterle kot predsednik prve vlade samostojne RS in patriot v Odprtem pismu predsedniku RS g. Borutu Pahorju sporoča, da je njegov predvideni nastop v vlogi slavnostnega govornika v počastitev petdesete obletnice ustanovitve Teriotorialne obrambe Socialistične republike Slovenije (TO SRS) sporna poteza. 

ODPRTO PISMO
Spoštovani gospod predsednik!
Zvedel sem, da nameravate nastopiti kot glavni govornik v počastitev petdesete obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije (TO SRS), podsistema JLA, ki je služila totalitarni oblasti komunistične Jugoslavije.
Na Vas se obračam kot patriot, demokrat in predsednik osamosvojitvene vlade, ker vidim omenjeno proslavo v nasprotju z resnico o osamosvojitvi, našimi vrednotami in Temeljno ustavno listino.
TO SRS ni bila ustanovljena z namenom podpore osamosvojitve in demokratizacije Slovenije. Mene kot predsednika demokratično izvoljene slovenske vlade poveljstvo TO SRS ni obvestilo ne o ukazu o odvzemanju orožja (15.5.1990) ne o njegovem izvajanju dan kasneje, na sam dan izvolitve vlade. Tega tudi ni storil takratni vrhovni poveljnik.
Zame pomeni 16.5.1990 de facto konec TO SRS. Kaj lahko še stori vojska (obramba), ki je predala orožje?! Na pot osamosvojitve smo se odpravili praznih rok. TO SRS je sodelovala v preddejanju agresije na Slovenijo. Predaja orožja ni bil zgolj tehnična, ampak v bistvu politična zadeva.
Izvedena je bila proti osamosvojitvi Slovenije.
Zato se lahko letos spominjamo 28-letnice neslavnega konca TO SRS. Smiselno in prav pa je, da proslavljamo tisto, kar se je zgodilo pod formalnim naslovom TO oziroma delovnimi naslovi, ki so preko Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) pripeljali do prave in oborožene slovenske vojske.

Na postroju v Kočevski Reki 17.12.1990 ni stala Beogradu poslušna TO generala Hočevarja. V zavarovanje osamosvojitve in demokratizacije so tam stali ljudje, večinoma prostovoljci, zavezani demokratični volji slovenskega naroda in lojalni novi demokratični oblasti. Zato je takrat zadišalo po slovenski vojski, ki ni služila centrom moči zunaj Slovenije, niti ideologiji, ampak slovenski domovini in našim skupnim ciljem.
Vojaški postroj je izražal enega od ključnih prelomov s staro totalitarno oblastjo. Zgodila se je diskontinuiteta, ki se je pripravljala od 17.5.1990 naprej. Res so tam stali in se kasneje bojevali, hvala Bogu, isti ljudje, saj drugih nismo imeli. To je dejstvo, vendar ni argument za kontinuiteto – šlo je za različne namene in cilje. To ni bila več pomožna formacija JLA, to je bila slovenska vojska.
Spoštovani gospod predsednik, mislim, da do take proslave z državno udeležbo sploh ne bi smelo priti. Ne smemo proslavljati hkrati vrednot osamosvojitve in vrednot, simbolov, namenov in sistemov bivše nedemokratične države, še posebej ne, ker so bile to vrednote in nameni agresorske JLA. TO SRS, pomožni formaciji JLA, ne moremo naknadno pripisovati namenov za današnje politične potrebe. Osamosvojitev je preveč sveta zadeva, da bi jo kdo podrejal interesom zunaj nje.
Odločno nasprotujem zamegljevanju zgodovine in proslavljanju kontinuitete ene od totalitarnih ustanov bivše nedemokratične Jugoslavije, ki je bila izvorno poslušna ukazom Beograda. V tej proslavi ne vidim dodane vrednosti, pač pa podlage za poglobitev nerodovitnih delitev.
Od Vas, gospod predsednik, pričakujem, da boste razlikovali med TO, ki je podprla JLA in TO, ki jo je skupaj s slovensko policijo v vojni za Slovenijo premagala. Še posebej zaradi tistih, ki so padli za slovensko svobodo.

S spoštovanjem, 

Lojze Peterle

Slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Lojzeta Peterleta, ki je predsednik delegacije odbora za odnose z Makedonijo v Evropskem parlamentu, izid nedeljskega referenduma o imenu Makedonije ni presenetil.  Boji se, da se bo napredek znova odmaknil.

Štirje evropski poslanci iz Slovenije so v pismu pozvali predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj od Hrvaške zahteva spoštovanje in implementacijo arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Pod pismo, katerega pobudnik je bil Igor Šoltes (Zeleni), so se podpisali še Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). Poslali so ga v vednost tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem. Igorja Šoltesa smo povabili pred mikrofon. 

Evropski poslanec Lojze Peterle (ELS/NSi) je sinoči prejel nagrado SIOPE za delo na področju boja proti raku pri otrocih. Ker je, kot so zapisali v obrazložitvi, pripomogel k ustvarjanju okolja, kjer se sprejemajo ukrepi, ki pomenijo napredek v boju z rakom pri otrocih.

“Kot poslanec Evropskega parlamenta ste odločno podprli boj proti raku pri otrocih in strateški načrt SIOPE ‘A European Cancer Plan for Children and Adolescents’. Vaša prizadevanja so mlade bolnike postavila v ospredje evropske zdravstvene politike, ki se ustvarja s sodelovanjem držav članic. Vaše delo in dosežki so ključnega pomena za izboljšanje življenja otrok in mladih z rakom,” so še dodali v obrazložitvi.

Združenje, ki praznuje 20 let, je z zlato pentljo nagradilo ključne deležnike v boju proti raku pri otrocih – od znanstvenikov, raziskovalcev, oblikovalcev politik, organizacij do pacientov – pričevalcev.

Peterle se je združenju zahvalil za izkazano priznanje in poudaril pomen čezmejnega pristopa k boju proti raku: “Evropski projekt in politike so bile ključne za napredek na mnogih področjih pediatrične onkologije.” Kot je poudaril, v boju proti raku in pri razvoju novih zdravstvenih politik nikoli ne smemo zanemariti najmlajših: “So naša prihodnost – z diagnozo ali brez!”

Kot še poudarja Peterle, je skupina MEPs Against Cancer, ki jo vodi v Evropskem parlamentu in on osebno, zavezana k boju proti raku pri otrocih, skupaj s partnerji kot so SIOPE in Association of European Cancer Leagues pa so na več področjih v zadnjih letih uspeli okrepiti zavedanje o pomembnostih tega izziva tudi s politične perspektive. “Uspeli smo vzpostaviti dialog in sodelovanje, ko gre za razlike v preživetju malih bolnikov z isto obliko raka v različnih delih EZ, odprli vprašanje pomanjkanja inovativnih terapij za težko ozdravljive oblike raka pri otrocih in se osredotočili na vprašanje, kakšne rešitve je potrebno sprejeti, da bodo mladi pacienti, ki so se uspešno spopadli z rakom, uspešni in zdravi člani evropske družbe.”

Kljub napredku pa, poudarja Peterle, boj ni končan, saj ostajajo odprti številni izzivi, tudi ko gre za dinamiko sprejemanja potrebnih ukrepov. K temu naj bi pripomogla tudi pobuda za boj proti raku, ki jo je letos predstavila Evropska ljudska stranka, in kjer je med drugim eden od predlaganih ukrepov tudi podvojitev sredstev za raziskave raka do leta 2024 na 400 milijonov evrov.

“Zagotavljanje virov in nadaljevanje čezmejnega sodelovanja na področju raziskav in zdravstvene oskrbe ostajajo instrumentalni za to, da zagotovimo svetlo prihodnost za otroke in najstnike z rakom. In to je cilj, ki mu ostajamo zavezani,” obljublja Peterle.

V Evropskem parlamentu v Bruslju je te dni na ogled razstava slikarke Brede Sturm iz serije Obrni nov list, ki jo gosti evropski poslanec Milan Zver. “Vsem priporočam, da sprejmete nov izziv in obrnete nov list ob vsaki priložnosti. To je lahko zastrašujoče na začetku, potem pa je osvobajajoče,” je ob odprtju razstave pozvala umetnica.

To je prva razstava Sturmove v Bruslju, pred tem je med drugim razstavljala v ZDA in Indiji. Ena najpomembnejših je bila njena razstava v New Delhiju ob 25. obletnici samostojne slovenske države, je ob predstavitvi slikarke izpostavil gostitelj Milan Zver (EPP/SDS). Prav posebej za razstavo v parlamentu je Sturmova pripravila grafike iz serije Obrni nov list v tehniki monotipija, ki so nastale v Parizu, kjer je ustvarjala od začetka septembra, tako da so še povsem sveže.

Zver je pojasnil, da imajo evropski poslanci enkrat ali dvakrat v mandatu priložnost gostiti razstave, pri čemer sam še posebej čuti dolžnost, da to stori, ker je tudi član parlamentarnega odbora za kulturo. Tokrat so se osredotočili na abstraktno umetnost. Evropski poslanec je pozdravil sporočilo razstave kot dobrodošlo, saj da je včasih dobro spremeniti paradigmo, stopiti korak ven iz danih okvirov ter menjati koncepte, način razmišljanja in razumevanja stvari.

Koordinatorica EPP v parlamentarnem odboru za kulturo in izobraževanje Sabine Verheyen pa je v nagovoru ob odprtju razstave izpostavila, da je ta dobra priložnost za predstavitev slovenske umetnosti na evropski ravni.

Razstava, ki bo v Evropskem parlamentu na ogled do četrtka, je nadaljevanje ciklusa Sturmove z istim naslovom Obrni nov list, ki je bil pred dvema letoma razstavljen v mestni galeriji v Novi Gorici.Umetnostni zgodovinar Milček Komelj o ciklu Obrni nov list, razstavljenem v Novi Gorici, v videu na spletni strani slikarke pojasnjuje, da je res nov, saj je bilo prejšnje slikarstvo Sturmove črno, medtem ko se je sedaj osredotočila na belo barvo. Komelj vidi v slikah Sturmove knjigo osebne izpovedi, pripovedovano z znaki Braillove pisave in Morsejeve abecede, ki kaže, da je slikarka po osnovni izobrazbi arhitektka ter da je stroga do sebe in redkobesedna. Slikarstvo Sturmove po besedah umetnostnega zgodovinarja razkriva, a hkrati skriva, v čemer je tudi vznemirljivost tega na videz hladnega in enovitega dela. “Gre za bogastvo v odtenkih,” še izpostavlja Komelj v komentarju cikla Obrni nov list.